Sestri Mali sta del Kazine že praktično celo življenje. 15-letna Liana pleše že 11 let, Maksim pa pri svojih 10-ih že 7. Zamenjali sta že veliko plesnih učiteljev in iz majhnih deklic, zaljubljenih v ples, zrasli tudi v uspešni tekmovalki, zelo delavni in polni motivacije.  Vseh njunih dosežkov sploh nima smisla naštevati, naj povemo samo, da sta zbrali že lep kupček medalj iz državnih in svetovnih prvenstev. Z njima smo se pogovarjali o njuni sestrski vezi, odnosu do plesa in delu s Kazinskimi učitelji. 

Kako si zdaj, ko morata obe trenirati doma, razdelita prostor in čas? Ali kdaj vadita skupaj?

 Liana: S tem nimava težav, ker imava različne urnike treningov, tako da tukaj ni nobenega problema, deliva si le računalnik. Velikokrat pleševa tudi skupaj ja, ampak to bolj za hec, kaj sestavljava in se malo zabavava. To, da imava obe radi ples, naju precej združuje.

Maksim: Meni je morda malo lažje delati on-line treninge doma, ker sem manjša in imam več prostora, uspe mi celo narediti kakšen skok ali akrobacijo. Liana pa samo iztegne nogo in razbije stropno luč v jedilnici (smeh) – to se nama je zgodilo med prvo karanteno. No, potem se je s treningi preselila v svojo sobo in zdaj vadi tam. Ampak še vedno ima predolge noge.

Maksim, kako je to, da je tvoja starejša sestra plesalka, od majhnega vplivalo na tvoj pogled na ples? 

Maksim: Zelo. Stara sem bila samo sedem dni, ko me je mami z vozičkom vlekla po stopnicah v centru, ko je šla po Liano na vajo. In tako je ostalo, praktično sem zrastla v Kazini. Cele dneve sem kot majhna plesala doma in poskušala oponašati Liano, imamo cel kup res smešnih video posnetkov. Ko sem bila stara pet let, sem si že zaželela svoj solo in čakala tako dolgo, da sem bila dovolj stara, da mi je Mirjam lahko naredila prvo koreografijo, želela sem biti čarovnica. Zame nikoli ni bilo ničesar drugega kot ples in Kazina … In tako je še danes.

Liana, kako bi opisala značaj od Maksim in kako to vpliva na njen ples?

Liana: Maksim je zelo energična, čustvena, nežna in zelo trmasta. In ko ji uspe vse to združiti v točki, jo je res užitek gledati. Trma ji sicer ni vedno v korist, jo pa vsi učimo, da jo obrača sebi v korist in tudi tukaj je že zelo napredovala. Ravno zadnjič sem jo opazovala, ko je vadila neki element in ko ni šlo vse tako, kot bi si ona želela (to pomeni vrhunsko in takoj), je bila reakcija že precej bolj mila, kot je to znalo biti včasih. Zelo, zelo sem ponosna, ko jo gledam na odru.

V katerih lastnostih sta si najbolj podobni?

Liana: Mislim, da sva obe zelo delavni, odgovorni, vztrajni in samostojni. Verjetno zato, ker sva bili tako vzgajani že od majhnega, nikoli ni nihče od staršev nič naredil namesto naju. Tudi glede šole sta nama že od prvega razreda dala jasno vedeti, da je to povsem najina odgovornost. S treningi in tekmovanji pa se to najbrž potem še razvije. Tako da v teh stvareh sva si res podobni. Imava pa precej različen temperament in načine spopadanja z določenimi situacijami.

Kaj pa so vajine največje razlike?

Liana: Bi rekla, da ravno to, temperament. Jaz sem bolj mirna, morda je zato videti, da sem tudi bolj resna, čeprav je zelo resna za svoja leta tudi Maksim, kadar je treba. Drugače pa je ona zelo zabavna, ji rečemo, da je naš družinski »klovn«, ker ji včasih padejo na pamet take dogodivščine, da nikomur ni jasno, od kod (smeh). Drugače pa, jaz na določene stvari odreagiram morda bolj mirno, Maksim pa …

Maksim: Ja, kadar mi kaj ne gre tako, kot si želim, se lahko kar precej razjezim sama nase. In takrat mi vsi rečejo, da sem zoprna. Ampak, zdaj se tega že vedno bolj zavedam in poskušam, da me stvari ne vržejo tako zelo iz tira. Pač taka sem, rada bi vse naredila zares dobro, ampak zdaj že vem, da včasih to ne gre takoj in počasi postajam bolj potrpežljiva. Liana pa je zelo potrpežljiva.

Liana: Ja, obe sva vztrajni, morda perfekcionistični, vse stvari želiva narediti ali res dobro ali pa raje sploh ne. A vsaka na drugačen način. Jaz se zaprem v svojo sobo in delam, Maksim pa potrebuje najprej nekaj časa, da jo jeza mine, potem pa tudi ona nadaljuje. Ampak odrašča in gre tudi to hitro na bolje.

Kako bi opisali Mirjam kot trenerko?

Liana: Mirjam je trenerka, ki zna iz vsakega plesalca potegniti tisto nekaj, kar nosi v sebi. Enostavno začuti, vidi, ve. Jaz uživam v vsaki točki, ki mi jo sestavi, v vsako da svoje srce, jaz pa se vedno znova trudim, da bi na odru pustila svojega. Vedno me je postavljala pred izzive, ki sem jih morala premagati. Ko sva sestavljali nove točke, mi je vedno dala elemente, ki jih nisem znala. Ko sem ji rekla »Ampak jaz tega ne znam!«, mi je vedno odgovorila »Se boš pa naučila, naštudirala, jaz vem da boš!« In sem. Tako je še danes, njeni treningi mi pomenijo vse na svetu. Zaradi nje vsako leto napredujem, rastem in se razvijam v plesalko, kakršna si nekoč želim biti. Mirjam ni samo moja trenerka, z leti je postala moja prijateljica, zaupnica in moj največji kritik. Je stroga in striktna, nobena napaka ji ne uide. Vsakič, ko odplešeš točko, je vedno nekaj, kar bi lahko bilo še boljše. Ampak, ko pa pride trenutek, ko ti zaploska in reče »Vau, brez besed sem!«, takrat pa resnično veš, da si naredil dobro in da si pripravljen. Vedno je verjela vame, da bom njene točke speljala tako, kot si jih je zamislila. Jaz pa sem vedno znova vesela, ko mi uspe stopiti na oder in ji dokazati, da lahko. Njej in sebi, seveda. In takrat sem res ponosna. Iz srca sem ji hvaležna za vse, kar danes sem.

Maksim: Se strinjam z vsem. Pri njej vedno veš, da če te pohvali, potem si res dobro naredil. Ker drugače najde vsako napako. Ne znam si predstavljati, da bi trenirala s komer koli drugim kot z njo. Že od majhnega sem pri njej in vse, kar znam, me je naučila ona.

Liana, kaj pa Mitja? Kako se razlikuje njegov pristop in čigav ti je bližje?

Liana: Mitja ima čisto drugačen pristop, način treningov, stil plesa. Težko ju sploh primerjam, niti tega ne bi želela. Z Mitjo zelo rada delam, mislim, da sem njegov stil že zelo dobro osvojila in se v njem super počutim, gotovo je on dodana vrednost ob vsej tehniki, ki jo plesalci prinesemo s seboj, ko pridemo v njegovo skupino. Moram pa priznati, da ta prehod zame ni bil tako lahek, saj kot pionirka nikoli nisem delala moderna in je bilo zame vse to precej novo. Zato se mi zdi, da bo tem generacijam pionirjev, ki prihajajo za mano, precej lažje, saj že sedaj v pionirski kategoriji delajo veliko moderna, tako z Mirjam, z Mitjo, s Petro in tudi s Tino. Celotna ekipa trenerjev z nami sestavlja neki mozaik, da nas gradi, vsak po svoje, da smo plesno tako oblikovani, kot smo. Meni je stil plesa, ki ga delamo v Kazini, izredno všeč in vesela sem dela z vsakim trenerjem, ki mi lahko da nekaj svojega. S tem se dopolnjujemo, tako plesalci kot trenerji.

Uživam v vseh formacijah, ki jih delamo pri Mitji. Včasih imam sicer med sestavljanjem občutek, da bi lahko bile bolj energične, vendar pa, ko vidim končni izdelek in ko je točka postavljena na oder, pa se me vsakič dotakne, vse so močne in čustvene ter vsaka nosi zgodbo in velik pomen. Seveda on sam to ve že od začetka, vidi sliko in vse mu je jasno. Me dekleta pa potrebujemo nekaj časa, da dojamemo, kaj nam je želel povedati. Glede samega pristopa treninga pa mi je mogoče malenkost bližje od Mirjam, ampak to v smislu, ker je drugače strukturiran in mi karakterno bolj paše.

Kako vama je na plesni poti pomagala Petra Zupančič?

Maksim: Petra je super! Odkar je prevzela balet, hodi veliko več deklet. Prej nam je bil balet kar malo dolgočasen. Petra pa ga z nami dela na način, da res vse rade hodimo in tudi trdo delamo. S Petro delam tudi preplesavanja in na teh urah res uživam. Zelo mi je pomagala, Mirjam pravi, da me je omehčala in tega sem vesela, ker se tudi z njeno pomočjo plesno lepo razvijam. Je mirna in nežna, ampak tudi striktna in zahtevna. Zdaj je postala mamica in vse že komaj čakamo, da se vrne nazaj.

Liana: Tudi jaz delam z njo preplesavanja in te ure mi res veliko pomenijo. Petra mi je dala ogromno, res ima nek poseben način, kako predaja svoje znanje. Na njenih treningih velikokrat delamo tudi improvizacije, kjer nas uči, kako iti sam vase in poiskati gib v sebi in iz sebe … To je super. Res nekako doživiš tisti »svoj« moment. Veliko, veliko me je naučila in res mi je v užitek delati z njo. Nekoč mi je rekla: »Liana, ti imaš v plesu še toliko za povedati … Toliko čustev in toliko zgodb«. Ta stavek se mi je zelo usedel v srce in velikokrat ga slišim. Hvaležna sem ji za vse.

Katere pa so še druge osebe, ki bi jih omenili kot pomemben del vajinega izobraževanja in uspeha?  

Liana: Zagotovo Tina Turk. Z mano preplesava vse moje koreografije in zelo mi je všeč njen stil plesa. Tudi drugače se zelo dobro razumeva, sva prijateljici in veliko ji lahko zaupam, občasno mi celo pomaga tudi pri razlagi fizike, hehe. Letos sva sestavili tudi eno modern koreografijo, ki mi je res zelo pri srcu, vložila je veliko truda v to točko in jo naredila tako, da je meni pisana na kožo.

Maksim: Tudi meni je Tina zelo pomagala pri koreografijah. Treningi z njo so zelo naporni, ampak koristni, včasih pa tudi zelo zabavni, ko se kaj pohecamo. Tina je zagotovo del mojega uspeha, zaslužna, da sem takšna, kot sem. Zdaj že nekaj časa nisem vadila z njo, ampak ko se dvorane končno odprejo, se veselim, da spet začneva.

Kateri del plesnega življenja vama je najbolj pri srcu – treningi, nastopi, tekmovanja, snemanja, kostumi …? 

Maksim: Meni vse to. Uživam, ko se pripravljamo na tekmovanja, rada imam naporne in intenzivne treninge. Pa tudi,  ko pride šivilja in imamo kostumske probe, ko se z dekleti urejamo in mažemo za tekme in nastope … Vse to. Pogrešam in komaj čakam, da se vse spet začne.

Liana: Jaz imam rada tekmovanja. Adrenalin, ki ga čutiš predno stopiš na oder, pa naj gre za tekmo ali pa pač samo nastop ali produkcijo. Vedno je prisoten. Enostavno sem rada na odru. Se mi zdi, da so zaradi tekem tudi treningi drugačni in bolj ciljno usmerjeni, več narediš, hitreje napreduješ. Pa drugi strani pa imam rada tudi počitniške treninge in klase, ki jih delamo brez kakršnegakoli pritiska … Kjer pač samo plešeš. Tudi iz te svobode veliko potegnem in vsakič zrastem.

Ampak, plesa brez tekmovanj in nastopov si nekako ne predstavljam. Trening v dvorani, kjer plešeš samo sam s sabo in s svojim trenerjem, pač nikoli ne bo mogel nadomestiti nastopa pred občinstvom. Letos pa nam je zaradi situacije s korono vse to odvzeto. Na odru smo stali dvakrat, januarja in februarja na pokalnem turnirju, potem pa je bilo vsega konec. Nekdo, ki ne pleše, tega ne more razumeti. Če plesalcu odvzameš oder, nastop in priložnost, da se pokaže, je to nekako tako, kot bi ptici porezal krila.

Je še kdo iz vajine družine plesalec ali pa je plesal v preteklosti?

Liana: Oba najina starša plesala. Mami je plesala hip hop, oči pa latinskoameriške plese v Kazini. Ampak nihče od njiju se s plesom ni ukvarjal tako, kot se s plesom ukvarjava midve z Maksim. Ples je najino življenje, mojima staršema pa je bil bolj hobi.

Maksim: Moram še dodati, da oči velikokrat z mano popleše v dnevni sobi, res se zabavava in super pleše!

Kdo je vajina največja opora, ko stvari ne grejo, kot bi želeli?

Liana: Če govorimo o plesu, so to Mirjam, Petra in moja mami. Tako na splošno pa je moja največja opora definitivno mami. Seveda tudi oči, oba starša sta velika opora, ampak z mami je nekako drugače. Vedno mi stoji ob strani, ko gre kaj narobe in daje najboljše in najbolj razsodne nasvete. Ko me kaj teži, še vedno pokličem najprej njo. Zelo sem hvaležna, da imava tak odnos. V bistvu so mi v oporo vsi bližnji, ki jih imam rada, vsak na svoj način, tudi moj fant in včasih prijateljice. Ko odrastem pa je ena od mojih največjih želja tudi ta, da bova lahko imeli z Maksim res dober odnos in da bo tudi ona moja velika zaupnica.

Maksim: Tudi moja največja opora je mami. Kljub temu da svoja čustva rada zadržujem zase, če je kaj narobe, vedno pridem k mami. Moja velika opora pa je tudi Liana, zdaj, ko sva že malo starejši in se bolje razumeva, si že zaupava več stvari. Oči se rad bolj poheca, ampak nama tudi on vedno stoji ob strani.

Ko smo že ravno v božično-novoletnem času … Kaj bi zaželeli Kazinskim in drugim plesalcem v novem letu 2021?

Maksim: Samo, da smo vsi spet čim prej nazaj v dvoranah!

Liana: Letos se je veliko samoumevnih stvari spremenilo v  … želje. Naj se vsem uresničijo.

Avtorica: Eva Mrhar